UXDE dot Net Wordpress Themes

Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost poslovanja ministrstva in direkcije

Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost poslovanja ministrstva, pristojnega za promet (v nadaljevanju:ministrstvo), in direkcije, ki je kot organ v sestavi ministrstva upravljavec državnih cest (v nadaljevanju:direkcija), pri modernizaciji cestne in železniške infrastrukture na 3.a razvojni osi v obdobju od leta 2006 do 19. 3. 2015, ko je bil izdan osnutek revizijskega poročila.

Območje 3.a razvojne osi obsega območje ob cestni povezavi Ljubljana–Kočevje–Petrina. Zavzema 6,46 odstotka površine Republike Slovenije, a je redko poseljeno, saj tu živi le 2,44 odstotka njenih prebivalcev. Večja naselja oziroma občine na tem območju so Škofljica, Velike Lašče, Sodražica, Ribnica in Kočevje, ki ležijo ob tej cestni povezavi. Posredno pa so od te prometne povezave močno odvisne tudi občine Bloke, Loški Potok in Osilnica, ki ležijo zahodno od nje, ter Dobrepolje in Kostel, ki ležita vzhodno od te cestne povezave. To območje zavzema 6,46 odstotka površine Republike Slovenije, a je redko poseljeno, saj tu živi le 2,44 odstotka njenih prebivalcev.

V strateških dokumentih države je med ključnimi nacionalnimi razvojnimi cilji naveden tudi hitrejši razvoj vseh regij in zmanjševanje zaostanka najmanj razvitih regij za razvitejšimi. Med aktivnostmi za doseganje skladnejšega regionalnega razvoja je načrtovano tudi izboljšanje prometne povezanosti odmaknjenih, robnih območij, med katera lahko štejemo tudi območje 3.a razvojne osi z glavnimi prometnimi osmi.

Računsko sodišče je v reviziji smotrnosti poslovanja ugotavljalo, kako je potekala modernizacija cestne in železniške infrastrukture na območju 3.a razvojne osi v obdobju od leta 2006 do marca 2015. Modernizacija je potekala ločeno in strokovno neusklajeno. Republika Slovenija v tem skoraj desetletnem obdobju ni imela nacionalnega programa za področje državnih cest in tudi ne nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture. V obeh nacionalnih programih bi morali biti glede na veljavno zakonodajo določeni vrstni red prednostnih nalog, viri sredstev za njihovo uresničitev ter dinamika in obseg uresničitve razvojnih nalog za obdobje štirih (za državne ceste) oziroma petih let (za železniško infrastrukturo).

Ministrstvo je pripravilo predlog strategije razvoja prometa in ga decembra 2014 posredovalo v javno obravnavo. V prvi polovici leta 2015 naj bi pripravilo še drugi dokument za obravnavo na vladi in v državnem zboru, to je zakonodajni predlog, ki bo opredelil projekte, finančna sredstva, terminski plan in nosilce za realizacijo strategije razvoja prometa. računsko sodišče ocenjuje, da metodologija za vrednotenje ni ustrezna in zadostna podlaga za določitev vrstnega reda prednostnih nalog v predlogu nacionalnega programa, saj določa vrstni red projektov le v okviru posameznega ukrepa, ne določa pa, kako se določi vrstni red projektov, ki se nanašajo na različne ukrepe. Poleg tega v njej niso predvideni kriteriji, po katerih naj bi se uvrstili projekti, ki so na primer kot prednostni navedeni v področnih strateških dokumentih (več v točki 1.5 tega poročila), in projekti, ki bi jih bilo treba izvesti zaradi izrednih dogodkov, na primer zaradi hujše prometne nesreče, plazu, poplav ali podobnega. Metodologija za vrednotenje tudi ne vključuje vseh meril iz 42. člena ZCes-1.  

Celotno poročilo si lahko preberete na spletni strani http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K3EC55A577C2B0317C1257E8200358232/$file/Promet_3A.pdf

Foto: www.delo.si

Koristne povezave