UXDE dot Net Wordpress Themes

Zaključki seminarja Odškodninska odgovornost pri upravljanju in vzdrževanju cest

Seminar je zaznamovalo aktivno sodelovanje udeležencev, predvsem z vprašanji in dilemami povezanimi z odgovornostjo in pomanjkanjem finančnih sredstev za ceste. Udeleženci so izpostavili pregledniško službo kot najpomembnejši dejavnik zagotavljanja prometne varnosti. V nadaljevanju povzemamo nekaj ugotovitev seminarja.

V skladu z zakonodajo so upravljavci javnih cest dolžni organizirati vzdrževanje, nadzor in varstvo javnih cest tako, da te naloge s pogodbo oddajo izvajalcem vzdrževanja javnih cest. Pojavlja se vprašanje o  dopustnosti prenosa odškodninske odgovornosti s sklenitvijo koncesijske pogodbe iz upravljavca javne ceste na vzdrževalca javne ceste.

Starejša sodna praksa je poudarjala, da upravljavec javne ceste svojo obveznost vzdrževanja ceste izpolni že s tem, ko na vzdrževalca javne ceste pogodbeno prenese svojo obveznost – upravljavec ni odgovoren  za izvajanje rednega vzdrževanja, ampak le za izbiro ustreznega izvajalca in za izvajanje primernega nadzora nad njim.

Do preobrata je prišlo z izdajo sklepa Višjega sodišča leta 2009, ki pravi, da okoliščina, da upravljavec javne ceste podeli pooblastilo za izvajanje javne službe rednega vzdrževanja, ne pomeni niti, da se je s podelitvijo pooblastila razbremenil odgovornosti za izpolnjevanje predpisanih obveznosti v zvezi z vzdrževanjem javnih cest, niti tega, da se je s tem razbremenil odgovornosti za opravo nalog, ki jih je zaupal drugemu.

Zadnja sodna praksa kaže, da se odgovornosti ne naprti vzdrževalcu cest tako  pogosto kot v preteklosti, kar kaže primer sodbe iz maja letošnjega leta, ki med drugim pravi

“/…/ drži, da je pri vzdrževalcu ceste presoja prepričljivosti škodnega dogodka podvržena merilu skrajne skrbnosti, vendar pravni standard skrajne skrbnosti vseeno ne pomeni, da mora vzdrževalec na vseh cestah, ki jih vzdržuje, vzpostaviti takšno stanje, da na nobeni od njih nikoli ne pride do poledice. Takšne zahteve bi bile prestroge do vzdrževalca, saj jih glede na to, da ni mogoče nadzirati in zagotoviti posipanja vseh ledenih površin istočasno, objektivno ni mogoče izpolniti. Zahteve, ki zadostijo standardu skrajne skrbnosti, je zato treba ugotavljati od primera do primera ob upoštevanju konkretnih dejanskih okoliščin primera (geografsko-klimatske razmere, lega, kategorizacija ceste in podobno).

Vendar mora vzdrževalec delovati s skrajno skrbnostjo in o tem voditi čim bolj popolno dokumentacijo. Pri tem je v veliko pomoč informacijska tehnologija. Dokumentacija o  izvedenih delih je ključna v odškodninskih postopkih v primeru prometnih nesreč. Vsi predavatelji so poudarili pomen aktivnega sodelovanja upravljavcev in vzdrževalcev cest v sodnih postopkih, ter potrebo po boljšem sodelovanju vseh vpletenih.

Koristne povezave