UXDE dot Net Wordpress Themes

FINANČNA PERSPEKTIVA 2014-2020 – PRILOŽNOST ZA EU SREDSTVA TUDI ZA OBČINE IN VZDRŽEVALCE CEST

Evropski parlament je 19. novembra 2013 odobril finančni okvir 2014-2020, ki predstavlja osnovo za dodeljevanje EU sredstev v novi finančni perspektivi.

Po Sloveniji potekajo številni dogodki, na katerih se lahko seznanite z možnostmi pridobivanja evropskih sredstev. Poglejmo nekaj programov.

COSME 2014-2020 je program za povečanje konkurenčnosti predvsem malih in srednjih podjetij. 2,3 milijarde evrov je namenjenih za krepitev konkurenčnosti podjetij, spodbujanje podjetniške kulture ter ustanavljanje in rast malih in srednjih podjetij.

Erasmus+ je program na področju izobraževanja in usposabljanja za katerega je namenjeno 14 milijard evrov in bo omogočil mobilnost 5 milijonom dijakov, študentov in delavcev v izobraževanju.

Obzorje 2020 je program za raziskave in inovacije za katerega je v finančnem obdobju 2014-2020 predvidenih 79,4 milijard evrov.  Vključuje tri vsebinske sklope: odličnost v znanosti, vodilna vloga industrije in družbeni izzivi.

Cilj programa Evropsko teritorialno sodelovanje 2014-2020 je razvijati razvojne možnosti skupnega bogastva in skupnih izzivov čezmejne regije. Za ta namen je predvidenih 54,5 milijard evrov. Slovenija bo pripravila štiri operativne programe, na osnovi čezmejnega sodelovanja:  operativni program Slovenija- Avstrija, operativni program Slovenija-Madžarska, operativni program Slovenija-Hrvaška,operativni program Slovenija-Italija.

Še nekaj zanimivosti:

Slovenija ima skoraj 1400 km državne meje (70 cm na prebivalca) kar je dvakrat več kot Avstrija, trikrat več kot Švica in devetkrat več kot Nemčija. V Sloveniji lahko kot obmejne opredelimo kar 50 % občin, če obmejni pas omejimo na 10 km. Temu ustrezen je tudi naš čezmejni promet. Slovenski državljani opravimo letno okoli 50 milijonov prehodov. Čez mejo gremo v povprečju na vsakih 14 dni.

Nova Evropa brez meja in vključitev Slovenije v EU je tudi slovenskim obmejnim območjem odprla nove priložnosti in pričakovati je bilo, da se bo intenzivnost čezmejnih odnosov močno povečala. Najvišja je čezmejna povezanost Goriške, sledita istrsko-kraški mejni sektor in Pomurje. Na drugem ekstremu srečamo Gorenjsko na meji z Avstrijo, ki je na zadnjem mestu in severozahodni sektor na meji z Madžarsko, ki je na predzadnjem mestu.

Viri: http://www.asociacija.si/slo/wp-content/uploads/2013/04/DRPi_prvi_osnutek-1.pdf
Gradiva s posveta Izzivi Evrope 2020

Foto: Free Foto


 

 

Koristne povezave