UXDE dot Net Wordpress Themes

Trend krožnih križišč se bo nadaljeval, potreben tehten razmislek o urejanju sredinskih otokov

Na državnem cestnem omrežju v upravljanju Direkcije RS za ceste je okoli 210 krožnih križišč.  Predvideva se še izvedba 20 mini krožnih križišč, in sicer šest za Mestno občino Nova Gorica, trije za Občino Sežana, dva za Občino Ormož ter po eden za občine Bovec, Laško, Bohinj, Mirna in Zreče ter dva za vzpostavitev prometne varnosti. Na občinskih cestah je sicer okoli 250 krožnih križišč.

Na posvetu o krožnih križiščih je poglede in izkušnje soočila prometnotehnična, prostorska in krajinskoarhitekturna stroka.

 

Po besedah Ljiljane Herga z Direkcije RS za ceste, montažna krožna križišča zaradi premajhnih finančnih sredstev postajajo stalna in ne začasna rešitev.

Prof. dr. Peter Lipar in prof. dr. Tomaž Tollazzi sta predstavila kako so se krožna križišča v Sloveniji razvijala od začetkov v devetdesetih letih do danes. Tehnični predpisi o krožiščih se spreminjajo glede na izkušnje, razvoj prometa in potrebe uporabnikov cest. V večini primerov se krožišča izkažejo kot dobra rešitev zagotavljanja pretočnosti prometa in zagotavljanja prometne varnosti. Nekatera krožišča so se sicer znašla z oznako črnih točk, vendar so večino uspešno sanirali. Tudi uporabniki cest so krožišča dobro sprejeli, še vedno pa so krožišča nevarna mesta za kolesarje in pešce,  vožnje skozi križišča se izogibajo starejši  vozniki. Zanimivo je tudi, da vozniki redko in neradi uporabljajo notranje pasove. Trend naslednjih let so, po besedah Tollazzija, turbo krožna križišča.

Kot vozna površina v krožnih križiščih se lahko uporabljajo različni materiali. Tako je Franci Kavčič iz Inštituta IGMAT v imenu Združenja slovenske cementne industrije (SLOCEM), predstavil uporabo betona kot gradbenega materiala za izvedbo betonskih krožnih križišč. V praksi se večinoma uporablja za vozne površine asfaltna prevleka, ki pa v nekaterih primerih ne zadosti kriterijem trajnosti. To je še posebej izpostavljeno pri težki prometni obremenitvi. Predavatelj je poudaril  smiselno rabo ustreznega materiala (asfalt ali beton) povozne površine glede na stopnjo izpostavljenosti krožnih križišč v povezavi s temperaturnimi razmerami. Prednost betonske površine je tudi možnost pigmentiranja svežega betona, pri čemer je že sama betonska površina svetlejša, kar pripomore k bolšim voznim pogojem. Smiselna uporaba obeh materialov je trend tudi v državah EU in drugje po svetu, kar je razvidno tudi iz že izdanih smernic za izvedbo betonskih krožnih krožišč.

Glede na vse bolj razširjeno željo občinskih uprav, da bi na krožiščih izpostavili simbole, ki predstavljajo posebnosti kraja ali občine, so vsi predavatelji izpostavili, da je na prvem mestu prometna varnost. To pomeni, da mora biti v krožišču zagotovljena preglednost. Darja Matjašec  z Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehnične fakultete je opozorila na spornost mnogih ureditev in  poudarila, da fontane, spomeniki in druge prvine, ki jih najdemo na sredinskih otokih prej sodijo na trge in v parke, ki lahko ustrezneje reprezentatirajo določen kraj. Tam lahko širša javnost brez nevarnosti razbere njihovo sporočilnost. Izpostavila je problem predpisov, ki velevajo, da obcestne ureditve ne smejo ogrožati prometa, vendar se pri tem kot kriterij varnosti upošteva le izračunana in dokazana preglednost na območju ceste in cestnih priključkov, popolnoma pa je spregledano preusmerjanje šoferjeve pozornosti z distrakcijami, kot so omenjene fontane, spomeniki in druge prvine, ki se postavljajo v notranje otoke na krožnih križiščih.

Zasaditve sredinskih otokov je analizirala Bernarda Strgar Schulz. Po njenem mnenju se da s pravilno izbiro rastlin veliko privarčevati. Izpostavila je dejstvo, da naročniki na investicijo gledajo le začetni finančni vložek, ne računajo pa na vidik vzdrževanja. Svetuje izbiro rastlin, ki so dobro preizkušene in izvirajo iz lokalnega okolja. Trend so zasaditve, ki so čim bolj podobne naravnemu okolju, priporoča uporabo trajnic, grmovnic, rastlin, ki se spreminjajo z letnimi časi in so posebne in sporočilne v vsakem letnem času. Zasaditve s travo je izpostavila kot eno dražjih zasaditev, saj trava zahteva veliko nege, predvsem pa zalivanja v poletnem času, kar zna biti velik finančni zalogaj. Manj so primerne tudi enoletnice, zaradi visokih vsakoletnih stroškov nabave sadik in sajenja, kakor tudi  z vidika vzdrževanja.

Predavatelji so predstavili primere dobrih praks urejanja sredinskih otokov v tujini in Sloveniji.  Za vse je značilno, da so nevsiljiv del urbanega okolja.

Po mnenju prof. dr. Tomaža Tollazzija in prof. dr. Petra Liparja in se bo trend krožnih križišč nadaljeval z enako hitrostjo kot zadnjih dvajset let. Vsi predavatelji pa so opozorili, da so krožišča del urbanega okolja, zato morajo  pri načrtovanju in izvedbi  sodelovati strokovnjaki s področja prometa, urbanizma in krajinske arhitekture.

 

 

 


 

 

Koristne povezave